 |
del.icio.us |
 |
Digg |
 |
Furl |
 |
|
 |
Rojo |
| Add to OnlyWire |
Polétni čàs (angleško Daylight Saving time (DST)) je krajevni čas, ki ga privzame država za določeno obdobje leta, po navadi za uro naprej od standardnega uradnega časa.
Ta čas so vpeljali z namenom izkoriščanja dnevne svetlobe, oziroma, da ljudje ne bi spali, medtem ko sije Sonce. Uradni čas se pomakne naprej med pomladnimi in poletnimi meseci, tako, da se delovne in šolske ure lepše prilegajo uram dnevne svetlobe. S tem pa dosežemo prihranke energije.
Danes uporablja poletni čas večina držav sveta, vendar ne povsem usklajeno. V Evropi uporabljajo poletni čas vse države razen Islandije. V Jugoslaviji je bil poletni čas v uporabi od leta 1982, Slovenija ga uporablja od leta 1991. V Evropski skupnosti bo poletni čas v uporabi najmanj do leta 2007, ko bodo znova pretehtali učinke.
Poleg študij, ki dokazujejo upravičenost tega posega, obstajajo tudi argumenti proti.
Vsebina |
Izvor
Včasih trdijo, da je poletni čas predlagal Benjamin Franklin v pismu urednikom Pariškega dnevnika [1]. Kakorkoli že je bilo, članek je bil hudomušen, in Franklin ni predlagal poletnega časa, ampak je menil, da morajo ljudje prej vstati in prej lesti v posteljo.
Prvi je resno predlagal poletni čas angleški gradbenik William Willett (1857-1915) v brošuri Razsipavanje z dnevno svetlobo (Waste of Daylight) [2], objavljeni leta 1907. Navkljub velikim prizadevanjem pa ni uspel prepričati Britanskega parlamenta, da bi ga uvedel.
Kanadski železniški inženir in izumitelj sir Sandford Fleming (1827-1915) je iznašel in predlagal standardni čas, ki je leta 1878 prvič razdelil svet na enourne pasove. Pred letom 1883 ga železnice niso hotele sprejeti in tudi nobena vlada ga ni podpirala. Vendar pa je odkril rešitev problema voznega reda vlakov, ki ustavljajo na različnih postajah, in usklajujejo čas s krajevnim položajem Sonca. Zato so standardni čas kmalu sprejele železnice, odjemalci tovorov in potniki.
Datumi sprememb
Prehod na poletni čas v Sloveniji opravimo zadnjo nedeljo (običajno sicer rečemo med soboto in nedeljo) v marcu, ko uro premaknemo z 02.00 na 03.00. Vrnitev pa je opravljena zadnjo nedeljo v oktobru, ko kazalce premaknemo nazaj s 03.00 na 02.00.
V naslednjih letih bo (v Sloveniji) prehod na poletni čas opravljen na naslednje datume:
Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:
(enačba velja do leta 2099)
Vrnitev s poletnega časa:
Enostavna enačba, s katero lahko ugotovimo datum prehoda:
- nedelja (31 - (5*leto/4 + 1) mod 7). oktober ob 02.00
(enačba velja do leta 2099)
Prestavljanje časa ob spremembi
- Večina operacijskih sistemov v današnjih računalnikih opravi obe spremembi časa samodejno, kar pa ne velja za večino mobilnih telefonov in drugih elektronskih naprav z vgrajeno uro, kakor tudi za mainframe računalnike (na primer DEC-ove), ki tega ne znajo, ker nimajo ustreznih programov,
- V Wikipediji je za spremembo časa potreben poseg v Nastavitve,
- Vse ure je praviloma potrebno prestaviti ročno.
Glej tudi
Zunanje povezave
- Zakon o računanju časa (v angleščini)
- End Daylight Saving Time (history and analysis of the practice)
- EU directive 2000/84/EC
- Daylight saving time, its history and why we use it - from U.S. National Institute of Science and Technology
- DST changeover times throughout the world
- Sources for daylight saving time data, including histories and predictions
- http://www.merlyn.demon.co.uk/uksumtim.htm - with future changeover dates EU (until 2007 final, from then extrapolating)
- World Time Server
